Poklic prihodnosti: Medkulturni mediator
Živimo v času hitro spreminjajoče se družbe, vsak dan se pojavljajo nove potrebe in v povezavi s tem se rojevajo tudi novi poklici. Jezikoslovci smo nekoč lahko izbirali med poklicem učitelja, prevajalca ali tolmača. V zadnjem desetletju se je pojavila nova možnost, ste že slišali za medkulturnega mediatorja? Tokratni prispevek je posvečen prav temu.
VEČKULTURNOST, NAŠ VSAKDAN
V letošnjem letu je bil sprejet poklicni standard in katalog za nacionalno poklicno kvalifikacijo medkulturni mediator/mediatorka. V delovni skupini za pripravo poklicnih standardov je sodelovala tudi naša sodelavka Alida Zagorc Šuligoj. V našem zavodu se je že pred leti pokazala velika potreba po sodelavcu, ki bi imel tovrstna znanja.
Cene Štupar - CILJ vsakodnevno obišče tudi veliko tujcev; nudimo širok nabor programov, ki tujcem omogočajo učenje slovenščine (Začetna integracija priseljencev, Slovenščina kot drugi in tuji jezik, Slovenščina za starše, Izvajanje tečajev slovenščine za osebe z mednarodno zaščito, Opismenjevanje in učna pomoč za prosilce za mednarodno zaščito), vključitev v izobraževalne programe za zvišanje stopnje izobrazbe (Osnovna šola za odrasle, različni srednješolski programi) ali pridobitev listine, s katero potrjujemo že usvojena znanja (nacionalna poklicna kvalifikacija).
NEKAJ STATISTIKE
Nekdaj so tujci prihajali večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije, s katerimi imamo skupen slovanski izvor, zato z medsebojnim razumevanjem nismo imeli večjih težav. Na splošno Slovenci presegamo evropsko povprečje, kar se tiče znanja tujih jezikov. Po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2011 je kar 44,9 % prebivalcev RS starih od 18 do 69 let govorilo tri ali več tujih jezikov. Tudi po odstotku tistih, ki so obvladovali dva tuja jezika, smo bili z 32,6 % nad povprečjem celotne EU (21,1 %), kar nas med državami članicami EU uvršča na četrto mesto za Luksemburžani, Finci in Norvežani. Presenetljivo je, da je le 7,6 % prebivalcev v Sloveniji izjavilo, da ne govori nobenega tujega jezika.
Kljub zavidljivim statističnim podatkom, to včasih ni dovolj.
Udeleženci naših programov prihajajo večinoma iz bližnjevzhodnih, afriških in azijskih držav, s katerimi običajno nimamo skupnega jezika, kar lahko privede do komunikacijskega šuma. Običajno iz takih nesporazumov nastanejo le različne prigode, ki se jim dobrodušno nasmejemo, včasih pa postanejo vir nadaljnjega spora.
OD TEORIJE DO PRAKSE
Eden izmed naših udeležencev se je pred leti zagledal v svojo učiteljico. Bil je prijazen gospod in vesten učenec, redno je prihajal k pouku, nekega dne pa je presenečeni učiteljici naznanil, da sta v zvezi ter odšel, preden bi mu ona lahko pojasnila, da ni ravno tako. Njemu se je namreč zdelo čisto običajno, da je moški tisti, ki odloča in izbira, »brez pravice veta«. Smatral je, da mu je učiteljica z njeno prijaznostjo in sproščenostjo izrazila naklonjenost in s tem potrdila njuno zvezo. Še isto popoldne sem poklicala medkulturnega mediatorja, ki nam je pomagal razjasniti nesporazum. Naslednje jutro sem se udeležila srečanja z udeležencem, medkulturnim mediatorjem in socialnim delavcem, kjer smo se z gospodom pogovorili in mu razložili položaj ženske v slovenski družbi. Ta situacija je pravi pokazatelj, kako potrebno in pomembno je delo medkulturnega mediatorja, saj je gospodu na razumljiv način pojasnil, da se družbeni ustroj in s tem tudi družbeni odnosi v Sloveniji razlikujejo od tistih v njegovi matični državi. Na lastni koži smo se lahko prepričali, kako so nam nekatere stvari samoumevne in jih smatramo kot splošno znana dejstva, medtem ko so za tujca, ki prihaja iz drugačnega okolja, neznanka.
MOST MED KULTURAMA
Medkulturni mediator predstavlja most med dvema kulturama, dobrodošlo pomoč pri hitrejši integraciji tujcev tako v družbi kot v službi.
Že nekaj let z nami sodeluje medkulturni mediator za arabski in kurdski jezik, Hevidar, ki prihaja iz Sirije; pomaga nam pri vsakodnevnem sporazumevanju z arabsko in kurdsko govorečimi osebami. S svojimi izkušnjami jih vodi čez birokratske prepreke, s katerimi se je tudi sam srečal v preteklosti: pomaga jim izpolniti različne obrazce, pojasni in prevede jim pogodbe in dokumente, razloži jim hišni red, pravila vedenja, pomaga pri učenju slovenščine in pokliče udeležence, ki se ne odzivajo na naše klice in sporočila. Nudi jim oporo in občutek varnosti, ki jo pogrešajo v deželi, kjer se še ne počutijo doma.
Poleg Hevidarja sodelujemo tudi z nekaterimi drugimi medkulturnimi mediatorji, ki jih po potrebi pokličemo. Vsi z veseljem pomagajo rojakom, ko si skušajo ustvariti nov dom in novo življenje na vzhodni strani Alp.
PREDNOST RAZNOLIKOSTI
Trenutno je 151 slovenskih podjetij in 8000 evropskih podjetij že podpisalo listino o raznolikosti, med njimi tudi naš zavod. Raznolikost predstavlja vse ljudi, iz različnih okolij in z različnimi pogledi; poganja kolesa napredka, razvoja in širi naša obzorja ter prispeva k trajnostnim rešitvam v posamezni organizaciji. »Bolj raznolika delovna sila lahko poveča učinkovitost podjetja in doseganje ciljev. Dviguje moralo, prinaša boljši dostop do določenih segmentov trga in povečuje produktivnost». (Keil in drugi, 2007).
Pojem raznolikosti se nanaša na strpnost, spoštovanje in upoštevanje, ki ga podjetje kaže v odnosu do vsakega posameznika. Ravno zato je v začetni fazi zaposlovanja tujcev pomembna podpora, ki jo posamezniku nudi medkulturni mediator.
“SAMO TISTI, KI TVEGAJO IN GREDO PREDALEČ, LAHKO ODKRIJEJO, KAKO DALEČ JE MOGOČE PRITI.” - T. S. Eliot
Ne ostanite v ustaljenih tirih, drznite si stopiti iz svojih okvirjev. Če ste v dvomih, katero pot ubrati ali kako udejanjati svoje namere, se lahko obrnete na nas. Na naši spletni strani vas čaka tudi kotiček namenjen podjetjem https://www.cene-stupar.si/sl/razvoj-kariere/ponudba-za-podjetja lahko pa se obrnete direktno na jana.mlacnik@cene-stupar.si.
Viri:
Za vas piše:
KATJA POTOČNIK NUSSDORFER
Po izobrazbi je profesorica zgodovine in italijanščine. S poučevanjem se ukvarja že desetletja in je nepogrešljiv del njenega vsakdana. Poleg tradicionalnih metod poučevanja je preizkusila tudi sugestopedijo in superlearning, že od idejne zasnove dalje pa je vpeta v metodo MMLT (Montessori Metodology in Language Training). Radovednost in vedoželjnost jo vodita tudi na druga področja: prevajala je tako strokovne kot poljudne priročnike, tolmačila na različnih mednarodnih dogodkih in konferencah, ljubezen do knjig jo je pripeljala do dela v knjižnici, moderirala in organizirala je različne dogodke na kulturnem področju ter vodila različne delavnice za otroke, mladino in odrasle. Katja je organizatorka izobraževanja odraslih, koordinira in organizira aktivnosti Interkulturnega centra v okviru Mestnega programa izobraževanja odraslih, skrbi za vsakodnevno učenje slovenskega jezika odraslih in učno pomoč šoloobveznim otrokom v azilnem domu in njegovih izpostavah ter koordinira in organizira program Integracija na trg dela za osebe z mednarodno zaščito in državljane tretjih držav.
Katja je vodja projekta Opismenjevanje in učna pomoč za prosilce za mednarodno zaščito, ki ga sofinancira Evropska unija, Sklad za azil, migracije in vključevanje, ter Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, vodja projekta Integracija na trg dela, ki ga financira ZRSZ in koordinatorka Interkulturnega centra, ki ga financira MOL.
Sodelavci o Katji:
- Pri svojem delu je strokovna in zanesljiva.
- Vedno pripravljena na nove izzive.
- Učiteljica italijanščine z dušo in srcem.
- Z veseljem priskoči na pomoč.
Katja je dosegljiva na:
katja.potocnik@cene-stupar.si,
030 313 617
Imate dodatna vprašanja? Pišite nam.
Pišite nam
Povezane novice
20. junija vsako leto obeležujemo svetovni dan beguncev, a tudi drugače je veliko govora o migrantih, beguncih, prosilcih za mednarodno zaščito, osebah z mednarodno zaščito. Preko pogovora velikokrat ugotovimo, da marsikdo napačno tolmači izraze povezane z migrantsko tematiko. Torej začnimo pri osnovah.
